V čem se izgorelost loči od delovne izčrpanosti


Občutek kronične utrujenosti še zdaleč ni nujno samo simptom za izgorelost. Lahko je simptom tudi za različne druge težave. Neredko namreč nastopi pri številnih boleznih, tudi pri depresiji. Ne nazadnje je lahko tudi znak za delovno izčrpanost. Sama izgorelost pa se od izčrpanosti od dela razlikuje po tem, da pri njej poleg utrujenosti nastopijo še drugi psihopatološki znaki, na primer panični napadi, tesnobnost, depresivnost, čustveno nihanje.

Delovna utrujenost se lahko s pomočjo boljše organizacije prepreči. Izgorelost pa se na takšen način lahko prepreči le deloma. Zanesljivo in trajno se namreč izgorelost lahko zdravi samo s strokovno pomočjo. 

S simptomom izgorelosti so povezane določene osebnostne lastnosti kot je npr. deloholizem.

Ključni simptomi za izgorelost

Simptomi izgorelosti se najpogosteje povezujejo s pretiranim angažiranjem v družini, partnerstvu, v službi. Samo izgorevanje navadno sproži stres. Vzrok zanj pa so nekatere tvegane osebnostne značilnosti, na primer deloholizem. Preveč dela pri osebah, ki nimajo omenjenih tveganih lastnosti, praviloma pripelje do delovne izčrpanosti in ne do izgorelosti. Delovna izčrpanost je torej utrujenost brez psihopatoloških ali telesnih znakov.

Dejstvo je, da pred delovno izčrpanostjo ni varen nihče med nami. Izgorevajo pa predvsem tiste osebe, ki imajo več tveganih lastnosti, kot so perfekcionizem, deloholizem, čustvena ranljivost, občutljivost na kritiko. Še najbolj ogrožene osebe so tiste, ki težko ali pa sploh ne znajo reči ne. Skušajo namreč vsem ustreči in se na vso moč trudijo, da bi bili drugi z njimi zadovoljni ter da bi jih hvalili.

Izgorevanje je značilno tudi za nezaposlene

Delovno izčrpanost lahko povsem preprečijo spremembe na delovnem mestu. S tem se seveda precej zmanjša tudi tveganje za izgorelost. Slednje pa se ne da v celoti preprečiti, ker utegne biti vir stresa tudi privatno življenje. Raziskave so namreč pokazale, da izgorevajo lahko tudi osebe, ki sploh niso zaposlene.

Po vsem omenjenem je torej povsem logično, da počitek lahko odpravi delovno izčrpanost, ne zmore pa odpraviti izgorelosti. Lahko jo le začasno umiri oziroma so umirjeni simptomi izgorelosti. A že naslednji krog izčrpavanja namreč ponovno sproža simptome.

Trajne spremembe lahko odpravimo le z odpravo vzroka

Vzrok za izgorelost so torej tvegane osebnostne značilnosti. Ob pomoči dolgotrajnega psihoterapevtskega procesa jih lahko k sreči trajno spremenimo. Kratkotrajne terapije ter zdravila simptome sicer lahko ublažijo, kljub temu pa se simptomi izgorelosti lahko povrnejo že ob prvih novih obremenitvah.

V isti kategoriji:

    None Found