motnje hranjenja

Zakaj prihaja do motenj hranjenja?


Motnje hranjenja nas najpogosteje asociirajo na mladostnike, a se tovrstni izziv lahko pojavi tudi v katerem drugem obdobju življenja človeka. V tem primeru gre lahko za precej resno duševno motnjo, ki se torej kaže v spremenjenem odnosu do hrane pa tudi do telesa.

Pomembni znaki omenjene motnje so na primer obsedenost s hrano, telesno težo, ne nazadnje tudi z obliko telesa. Vse omenjeno navadno zelo vpliva tako na telesno, duševno pa tudi na socialno zdravje oseb.

Znanih je več vrst motenj hranjenja

Motnje hranjenja lahko razdelimo na več vrst oziroma podkategorij. Med najbolj poznane in najpogostejše oblike motenj hranjenja sodijo anoreksija, bulimija in prisilno prenajedanje. V zadnjem času se pojavljajo še druge oblike, na primer ortoreksija. Omenjene oblike motenj hranjenja pa seveda pogosto prehajajo iz ene v drugo obliko.

Za tiste, ki se na primer soočajo z anoreksijo kot eno od oblik motenj hranjenja, je značilno namerno povzročanje prenizke telesne teže, preobremenjenost z obliko svojega telesa in telesno težo. Pogosto je prisoten tudi strah pred debelostjo.

Kaj je bulimija?

Motnje hranjenja so torej lahko različne. Bulimija je samo ena od vrst te motnje. V tem primeru je pri prizadeti osebi prisotna preobremenjenost s telesno težo in obliko svojega telesa, prisoten je tudi bolesten strah pred debelostjo pa tudi občutek pomanjkljivega nadzora nad lastnim hranjenjem.

Bulimija je motnja hranjenja. Ljudje, ki trpijo za bulimijo, imajo obdobja prenajedanja in nato bruhanja. Bruhajo, da se znebijo hrane, ki so jo pravkar pojedli, ali pa namesto tega jemljejo odvajala.

Za omenjeno motnjo hranjenja so značilni na primer napadi volčje lakote. Oseba zaužije ogromno količino hrane. Temu pa nato sledijo ukrepi za preprečevanje pridobivanje telesne teže, na primer bruhanje, uporaba sredstev za izločanje vode, uporaba odvajal in podobno.

Kaj pomeni prisilno prenajedanje?

Tudi prisilno prenajedanje je motnja hranjenja. To je motnja, za katero so značilni napadi prenajedanja in posledično tudi hitra ter pogosta nihanja telesne teže. Prizadete osebe se praviloma izogibajo rednim obrokom, njihovo razpoloženje precej niha, zaslepljeni so glede količine zaužite hrane.

Motnje hranjenja prenajedanje
Simptomi motnje hranjenja prenajedanja so: pacienti jedo velike količine hrane, ko niso lačni ali kmalu po končanem obroku. Jedo kot odziv na čustveni stres (čustveno prehranjevanje). Občutek krivde, obžalovanja, sramu in težave s samozavestjo so povezane s prenajedanjem. Jedo sami in skrivaj ter se izogibajo družabnemu prehranjevanju.

Na začetku se napadi izmenjujejo z dietami, na koncu pa ostanejo zgolj samo še napadi volčje lakote. To pomeni, da oseba poje bistveno več kot poje normalen, zdrav človek. Osebe, ki imajo to motnjo hranjenja, jedo precej bolj hitro, kot se je normalno. Jedo pa vse dokler se ne počutijo nelagodno site.

V isti kategoriji: