Moževa družina je vrsto let oddajala sobe na področju Bohinja, in čeprav to ni bila njihova glavna dejavnost, saj sta tast in tašča sicer hodila v redno službo, je kljub temu prineslo nekaj zaslužka – tako pozimi, ko so ljudje hodili v Bohinj smučati, kot poleti, ko so prihajali zaradi jezera in planinskih izletov. Ko sta tast in tašča preminula, sva se z možem, ki je edinec, pričela pogovarjati o tem, da bi veliko hišo popolnoma spremenila v mini družinski hotelček.
Potrebnega je bilo kar veliko dela in sprememb, a sedaj sva že skoraj pri koncu. V hiši sva uredila dva apartmaja in osem sob, hkrati pa sva poskrbela še za majhno jedilnico in skupno kuhinjo, kjer si lahko hrano pripravljajo tisti, ki bivajo v sobah, ne pa v apartmajih. Najino vodilo je bilo, da želiva, da je vse urejeno čim bolj naravno. To seveda ne pomeni, da je starinsko – a vse mora biti iz naravnih materialov oziroma takšno, da bi lahko stalo tudi nekje sredi gozda, pa sploh ne bi bilo mogoče.
Največ dela je bilo s pohištvom, kajti treba je bilo kupiti dvanajst spalnic (apartmaja sta dvosobna). Z možem sva iskala najboljšo rešitev – torej postelje, omare in nočne omarice v stilu, ki je videti naraven in preprost, hkrati pa je cenovno ugoden. In temu je najbolj ustrezala spalnica Harmonija našega proizvajalca Alples. Zdela se nama je čudovita, ker jo odlikuje orehov les, ker je šlo za domačega proizvajalca, pa sva se lahko dogovorila tudi za količinski popust in seveda poceni prevoz in montažo. A da je bila spalnica Harmonija prava izbira, sva lahko z gotovostjo rekla šele takrat, ko je bila prva spalnica zmontirana in postavljena v sobi – in sva si lahko oddahnila ob ugotovitvi, da je zares čudovita in se v sobo odlično poda.
Ko sva pričela z obratovanjem, sva si lahko oddahnila še enkrat – gostom so bile sobe neizmerno všeč in pri nas so se dobro počutili. Tudi zasedenost je bila dobra. Pred kratkim pa naju je par iz Ribnice, ki je pri nas bival nekaj dni, tudi povprašal, kdo je dejansko vse skupaj načrtoval – lotevala sta se namreč gradnje hiše in želela sta, da bi bila ta videti čim bolj naravna, tako kot so prostori pri nas. Povedala sva, kdo je bil arhitekt, a da sva se idej za notranjost večinoma domislila sama – in da je prav vse pohištvo od slovenskih proizvajalcev! Bila sta nekoliko presenečena (glede na to, koliko je govora o propadu lesne in pohištvene industrije pri nas, to sploh ni presenetljivo,), potem pa nekoliko sramežljivo povprašala še po tem, čigava je spalnica. Očitno spalnica Harmonija ni prepričala le naju in se bo našlo še dovolj kupcev.