Vsi poznamo in se družimo z različnimi ljudmi. Vsak, ki ga poznamo ali srečamo, ne more postati tudi naš prijatelj. Prijateljstvo je odnos, ki raste, se gradi in razvija. Ločevati moramo prijatelje od znancev, sodelavcev, sosedov, poslovnih partnerjev, sošolcev itd. Niso vsi vredni zaupanja, niti nam ne želijo vsi dobro, zato previdnost ni nikoli odveč.
Z modrostjo spoznamo razliko med dobrim in slabim. Pravi prijatelj bo ostal z nami, tudi če smo vse izgubili, hišo, stanovanje, bogastvo, lepoto, uspeh itd. Vsi tisti, ki ne ostanejo z nami v trenutkih preizkušenj, so zgolj znanci, katerim postanemo popolnoma nezanimivi v trenutku, ko se ne morejo več sončiti v žarkih našega uspeha. Resnično prijateljstvo je dvosmerna cesta. Pravi prijatelji se »ujemajo« z nami, so nam v pomoč tudi na duhovni poti, v oporo v hudih časih polnih preizkušenj, z nami delijo svoj prosti čas.
Lahko jim popolnoma zaupamo, ne samo hiše, otrok, avtomobila itd., temveč tudi svoje življenje. Nikoli nas ne bodo prevarali, izdali, lahko jim zaupamo vse skrivnosti. Z njimi lahko delimo radosti in nova spoznanja v življenju. Veselijo se naših uspehov, napredka. Pri njih dobimo dragocene nasvete, istočasno nam pomagajo, da sami poiščemo pravo pot in odgovore v življenju. Nas ne obsojajo, ne ocenjujejo, ne analizirajo, niti si ne zapisujejo naših besed. So polni miline in iz njih izžareva mir, sprejemanje ter brezpogojna ljubezen.
Taki prijatelji so prava dragocenost, ker so tako redki. Če imamo v življenju samo enega pravega prijatelja, je to resnični blagoslov in mu bodimo hvaležni, ker spremlja naše življenje.